Pod Črto podcast

1
Epizoda 46 – Kaj prinaša nov stanovanjski zakonodajni paket? 14:02

vor 7 weeks14:02

14:02

Fotografija in oblikovanje: Metod Blejec Na podlagi ugotovitev naše analize, ki smo jo predstavili v prejšnji epizodi , smo v uredništvu pripravili vprašanja za Ministrstvo za solidarno prihodnost, kjer so na dan našega pogovora, 26. marca 2025, zaključevali s pripravo novega stanovanjskega zakonodajnega paketa, ki je šel v javno razpravo nekaj dni kasneje, 28. marca 2025. Zakonodajni paket, o katerem govorimo v nadaljevanju, vključuje Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj ter novelo Stanovanjskega zakona . Prisluhnite epizodi: Pogovarjali smo se s Klemnom Ploštajnerjem , državnim sekretarjem, pristojnim za področje stanovanjske politik. V naši analizi smo se osredotočili na dostopnost tržnih najemnih stanovanj. Zato nas je zanimalo predvsem, kako na ministrstvu ocenjujejo, da bodo dodatna javna najemna stanovanja vplivala na širšo dostopnost stanovanj za najem, ter katere dodatne ukrepe načrtujejo. Javna razprava o Zakonu o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj ter o noveli Stanovanjskega zakona bo trajala do 11. 4. 2025. V tem času je mogoče k predlaganim predpisom posredovati pripombe in predloge. Povezave: ČLANEK: Stanovanjska problematika: Komu je dostopen najem tržnih stanovanj v Ljubljani? VPRAŠALNIK: Živite v najemu? Pomagaje nam zbrati podatke PREDLOG PREDPISA: Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj PREDLOG PREDPISA: Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona Pri pripravi 46. epizode Pod črto podkasta smo sodelovali: Priprava scenarija in vodenje produkcije: Taja Topolovec Snemanje izjav: Urban Tarman Montaža in zvočna obdelava: Lucijan Prelog Glasbena oprema: Milan Fras Vizualna oprema: Metod Blejec…

1
Epizoda 45 – Kdo si lahko privošči najem lastnega doma v Ljubljani? 15:36

vor 7 weeks15:36

15:36

Fotografije in oblikovanje: Metod Blejec S tem podkastom začenjamo novo serijo podkastov o stanovanjski problematiki. Pri Pod črto smo na področju stanovanjske problematike do sedaj med drugim objavili analizo problematike Airbnb in analizo novogradenj v Ljubljani – kaj se gradi in kako dostopne so novogradnje. V tej epizodi pa se bomo posvetili problematiki dostopnosti tržnih najemnih stanovanj. Vabljeni k poslušanju: V epizodo smo vključili tudi nekaj odgovorov, ki ste nam jih o svojih izkušnjah z najemom posredovali prek vprašalnika , s katerim zbiramo dodatne podatke o problematiki najema. Do sedaj smo prejeli nekaj čez štiristo vaših odgovorov, za analizo jih želimo zbrati tisoč. Glasove so vašim odgovorom posodili članice in člani uredništva Pod črto. Živite v najemu in nam tudi vi želite pomagati pri zbiranju podatkov? Izpolnite vprašalnik , vzelo vam bo manj kot deset minut. Povezave: ČLANEK: Stanovanjska problematika: Komu je dostopen najem tržnih stanovanj v Ljubljani? VPRAŠALNIK: Živite v najemu? Pomagaje nam zbrati podatke Pri pripravi 45. epizode Pod črto podkasta smo sodelovali: Priprava scenarija in vodenje produkcije: Taja Topolovec Glas so vašim odgovorom posodili: Metod Blejec, Una Rebić, Klara Širovnik in Urban Tarman Montaža in zvočna obdelava: Lucijan Prelog Glasbena oprema: Milan Fras Vizualna oprema: Metod Blejec…

1
Epizoda 44 – Pozdravljeni v novi sezoni Pod črto podkasta: Praznujemo 10 let 5:28

vor 12 weeks5:28

5:28

Ob 10. obletnici Pod črto smo za vas pripravili tudi novo sezono podkasta. Kaj vse torej pripravljamo za vas? Prisluhnite napovedni epizodi sezone. Veselimo se vaših poslušanj! Želite podpreti naše delo? Podprite nas z donacijo.

1
Epizoda 43 – Poplave v Sloveniji: Selitve z ogroženih območij 42:32

vor 1 year42:32

42:32

Vizualija: Metod Blejec (foto in oblikovanje), Una Rebić (zemljevid poti). V tej epizodi Pod črto podkasta smo se odpravili v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer smo preverili, kako poteka obnova po lanskih poplavah. Prisluhnite epizodi: Na Pod črto lanske poplave spremljamo že od prvih dni. Takoj po poplavah smo vzpostavili redno obveščanje o aktualnih potrebah po pomoči na prizadetih območjih. Dnevno smo pri humanitarnih organizacijah in intervencijskih službah preverjali, kako je z dostopnostjo do odrezanih krajev, katere materialne donacije zbirajo za prizadete v poplavah in kam naj se odpravijo prostovoljci. Kot so izpostavili sogovorniki v našem članku iz avgusta , sta po poplavah potrebni dolgotrajna pomoč in sanacija. Zato smo se že takoj po poplavah odločili tudi, da se bomo k poplavljenim območjem vrnili, ko bodo poplave izginile z naslovnic in posledično izgubile pozornost javnosti. “Glede na to da imam izkušnje, ker sem tudi sam bil poplavljen, že leta ’90, potem še dvakrat vmes in zdaj, ko je bilo daleč najbolj katastrofalno od vseh teh štirih primerov, zadeva je taka: voda priteče, in dokler je tam, samo moliš, da bo čimprej odtekla in da boš preživel. Potem voda odteče, malo se zadiha, potem je treba iti pa na delo.” (Roman Čretnik, podpredsednik gasilskega društva Mozirje in namestnik poveljnika Občinskega štaba civilne zaščite v Mozirju v pogovoru iz avgusta 2023.) Z ekipo smo se zato decembra lani odpravili na eno najbolj prizadetih območij, v Zgornjo Savinjsko dolino, da bi preverili, kakšno je stanje štiri mesece po poplavah, in o tem objavili članek z reportažnimi fotografijami in videom s terena. V novi epizodi podkasta smo s sogovorniki in sogovornicami preverili, kako potekata odpravljanje posledic poplav in obnova na prizadetih območjih. Vabljeni k poslušanju! Nastanek epizod Pod črto podkasta in spremljanje naših tem skozi čas omogočate naše podpornice in podporniki z donacijami. Če želite podpreti naše delovanje v letu 2024, nas lahko z donacijo po svojih zmožnostih podprete TUKAJ . Hvala! Pri pripravi tega podkasta smo sodelovali: Hana Radilovič s snemanjem intervjujev, snemanjem na terenu in pripravo scenarija, Una Rebić in Metod Blejec s snemanjem na terenu in fotografijami, Taja Topolovec z urejanjem scenarija in vodenjem podkasta, Nina Hlebec s preverjanjem podatkov, lekturo in koordinacijo postprodukcije, Lucijan Prelog z montažo in zvočno obdelavo, Milan Fras z zvočno podobo. Izvršna producentka Pod črto podkasta je Taja Topolovec. Lepo se zahvaljujemo vsem sogovornicam in sogovornikom 43. epizode Pod črto podkasta! Tema o poplavah na Pod črto: Poplave v Sloveniji: Za selitev je trenutno predvidenih več kot 300 domov (29. 12. 2023) Poplave v Sloveniji: potrebna bo dolgotrajna pomoč prizadetim (13. 8. 2023) Poplave po Sloveniji: Kako lahko pomagamo (5. 8. 2023) Globalne podnebne spremembe zahtevajo tudi lokalne ukrepe (17. 1. 2019) Poplave v Sloveniji: milijardna škoda, za katero smo največ krivi sami (6. 12. 2018) Mojca Dolinar, ARSO: V prihodnosti bo v Sloveniji več suš in poplav (18. 10. 2018)…

1
Epizoda 42 – Neudeležba na volitvah: Evropski parlament pritegne najmanj volivcev 26:27

vor 1 year26:27

26:27

Ilustracija: Una Rebić. Oblikovanje: Metod Blejec. V prejšnji epizodi smo v novo sezono Pod črto podkasta vstopili z uvodom v novo temo – neudeležbo na volitvah v Sloveniji. Tokrat se z lokalne ravni usmerjamo na evropsko. Tema, s katero se ukvarjamo, je še dodatno aktualna tudi zaradi bližajočih se evropskih volitev junija 2024 in napovedanih sprememb volilne zakonodaje v Sloveniji. Prisluhnite novi epizodi podkasta: Podatke o volilni udeležbi v Sloveniji za vse štiri tipe volitev smo zbrali v okviru preiskave, ki jo kot člani Evropske mreže za podatkovno novinarstvo (EDJNet) pripravljamo že več kot eno leto. Pri tem nas sodeluje 15 medijskih organizacij iz različnih evropskih držav, projekt pa koordinira ekipa portugalskega medija Divergente . Zbrali smo podatke o volilni udeležbi za 17 držav Evropske unije. Kot smo ugotavljali v prvem delu, je v lanskem supervolilnem letu udeležba na lokalnih volitvah še padla. Vendar pa je v Sloveniji udeležba na evropskih volitvah že od začetka še nižja kot na lokalnih. Udeležba na evropskih volitvah se v Sloveniji namreč vsa leta članstva od leta 2004 naprej zadržuje pod eno tretjino volilnih upravičencev. To pomeni, da v Sloveniji v povprečju več kot 1,200.000 volivcev ne sodeluje pri izbiri poslancev v Evropski parlament. Slovenija tako spada med pet držav Evropske unije z najnižjo udeležbo na zadnjih evropskih volitvah v letu 2019. Najnižja volilna udeležba na evropskih volitvah je na Slovaškem, po vrsti pa ji sledijo Češka, Slovenija, Hrvaška in Portugalska. Med naštetimi državami posebej izstopa Portugalska. Portugalska je namreč izmed vseh držav članic z najnižjo udeležbo na zadnjih evropskih volitvah tista z najdaljšim stažem v Evropskem parlamentu – in tista z največjim padcem v volilni udeležbi. O razlogih za padec portugalske volilne udeležbe s 70 % na 30 % v obdobju dobrih 30 let smo govorili z dr. Joãom Cancelo s Fakultete za družbene in humanistične vede Univerze NOVA v Lizboni. Kljub različnim izhodiščem je državam z nizko udeležbo na evropskih volitvah skupna družbeno-ekonomska obrobnost v primerjavi z drugimi članicami Evropske unije. Naš sogovornik dr. Marko Hočevar s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani izpostavi tudi, da je za države z nizko udeležbo značilna tudi rast neenakosti in občutek prelomljenih obljub po vstopu v Evropsko unijo. Kako pa se giba volilna udeležba na ravni Evropske unije? Na prvih volitvah v Evropski parlament leta 1979 so poslance na evropski ravni volili v devetih državah, udeležba pa je bila 62-odsotna. Razlika med udeležbo na prvih in zadnjih evropskih volitvah tako znaša zgolj 11 odstotnih točk. Izstopa pa ugotovitev, da je udeležba z vsakim mandatom Evropskega parlamenta skoraj 40 let neprestano padala – vse do leta 2019, ko se je dvignila za 8 odstotnih točk glede na leto 2014. Vendar je udeležba na evropskih volitvah še vedno nizka. Zadnjih evropskih volitev se je na ravni celotne Evropske unije udeležila zgolj polovica volilnih upravičencev. To pomeni, da skoraj 200 milijonov volivcev ni volilo. O problemu nizke udeležbe na evropskih volitvah smo govorili tudi z novinarsko kolegico Luciano Maruta iz partnerske organizacije Divergente , s katero sodelujemo pri mednarodni preiskavi o volilni udeležbi v okviru Evropske mreže za podatkovno novinarstvo. Preliminarne ugotovitve preiskave, rezultate katere bomo v celoti objavili prihodnje leto, kažejo na povezavo med območji z nizko volilno udeležbo in visoko neenakostjo. Pomemben dejavnik volilne udeležbe pa je tudi urejenost volilnega sistema v državi. Dolgoletna obvezna volilna udeležba se je v mednarodni preiskavi, pri kateri sodelujemo, izkazala kot glavni razloček med državami z visoko in nizko volilno udeležbo. Z dr. Alenko Krašovec s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani smo govorili o argumentih za in proti uvedbi obvezne volilne udeležbe pa tudi o drugih spremembah volilnih sistemov, kot sta nižanje starostne meje volilne pravice in uvedba elekronskih volitev. Po dosedanjih ugotovitvah raziskovalcev ima večina tovrstnih sprememb volilnega sistema zgolj manjše in kratkoročne vplive na udeležbo. V Sloveniji nas prihodnje leto čaka morebitna sprememba volilne zakonodaje. Vlada je glede tega napovedala posvetovalni referendum, ki naj bi ga izvedli sočasno z junijskimi evropskimi volitvami. S kakšno volilno udeležbo bo Slovenija pospremila 20. obletnico članstva v Evropski uniji in kako bodo volivci odločili o spremembah volilnega sistema, bomo torej lahko spremljali prihodnje leto. Preiskave na Pod črto omogočate naše podpornice in podporniki z donacijami. Če želite podpreti naše delovanje, nas lahko z donacijo po svojih zmožnostih podprete TUKAJ . Hvala! Pri pripravi tega podkasta smo sodelovali: Hana Radilovič z zbiranjem in analizo podatkov, snemanjem na terenu in pripravo scenarija, Aljaž Sluga z analizo podatkov, Taja Topolovec z urejanjem scenarija in vodenjem podkasta, Nina Hlebec s preverjanjem podatkov in lekturo, Lucijan Prelog z montažo in zvočno obdelavo, Milan Fras z zvočno podobo, Una Rebić z ilustracijami in Metod Blejec z oblikovno podobo. Glas za sinhronizacijo sta prispevala Ajda Sokler in Nejc Bahor . Izvršna producentka Pod črto podkasta je Taja Topolovec. Zahvaljujemo se vsem našim sogovornicam in sogovornikom, ki ste sodelovali pri pripravi te epizode. Pri pripravi serije podkastov o volilni neudeležbi smo izhajali iz podatkov, ki smo jih zbrali v okviru partnerstva z Evropsko mrežo za podatkovno novinarstvo (EDJNet), ki ga med aprilom 2023 in marcem 2025 projektno sofinancira Evropska komisija. Zbiranje podatkov o volilni udeležbi v 17 evropskih državah, v katerem je skupaj s Pod črto sodelovalo 15 evropskih medijev, je potekalo pod vodstvom portugalskega medija Divergente.…

1
Epizoda 41 – Neudeležba na volitvah: Zakaj v Sloveniji voli vse manj ljudi? 32:22

vor 1 year32:22

32:22

Ilustracija: Una Rebić, Oblikovanje: Metod Blejec Podatki nas v tokratni epizodi podkasta pripeljejo v Podravje, natančneje v Pesnico pri Mariboru: Pri Pod črto smo zbrali podatke o udeležbi v Sloveniji na vseh lokalnih, državnozborskih, predsedniških in evropskih volitvah za zadnjih 30 let. Na podlagi zbranih podatkov smo preverili, v katerih volilnih okrajih in občinah je bila med letoma 2019 in 2022 udeležba na vseh omenjenih volitvah najnižja. V občini Pesnica živi 7.600 ljudi, lanskih županskih volitev pa se je udeležila zgolj tretjina volilnih upravičencev. O razlogih za to smo govorili z eno od občank – imenujemo jo Petra – in predsednico občinske volilne komisije v Pesnici, mag. Nino Brumen . O dejavnikih, ki dolgoročno vplivajo na volilno udeležbo, in nenadnih spremembah, kot je rekordni skok udeležbe v lanskem supervolilnem letu, smo govorili z dr. Alenko Krašovec s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V prvi epizodi se osredotočimo predvsem na družbeno-ekonomske dejavnike in kontekstualne dejavnike, ki vplivajo na volilno udeležbo. Eno najnižjih udeležb na zadnjih predsedniških, državnozborskih in evropskih volitvah so zabeležili volilni okraji v Mariboru in okolici. Ko pogledamo Podravje z družbeno-ekonomske plati, ima drugi najnižji mesečni dohodek na prebivalca. Prebivalci regije so si po plačah med seboj sicer približno toliko enaki, kot so si vsi prebivalci na ravni Slovenije. V primerjavi z nacionalnim povprečjem pa Podravje beleži višji indeks staranja in višjo stopnjo brezposelnosti. Kaj te statistične številke pomenijo v praksi, smo šli preverit v središče humanitarne dejavnosti v regiji. Na tem območju že sedem let deluje Metod Dolinšek , sekretar Območnega združenja Rdečega križa Maribor, s katerim smo govorili. Prisluhnite novi epizodi podkasta: Podatke o volilni udeležbi v Sloveniji za vse štiri tipe volitve smo zbrali v okviru preiskave, ki jo kot člani Evropske mreže za podatkovno novinarstvo (EDJNet) pripravljamo že več kot eno leto. Skupaj nas sodeluje 15 medijskih organizacij iz različnih evropskih držav, projekt pa koordinira ekipa portugalskega medija Divergente . Zbrali smo podatke o volilni udeležbi za 17 držav Evropske unije. Kot je razvidno iz uradnih podatkov o volilni udeležbi, se zadnjih 30 let lokalnih volitev v Sloveniji ni udeleževalo v povprečju skoraj 730.000 ljudi, kar je skoraj polovica volilnih upravičencev. Občina Pesnica je samo ena izmed 51 občin, kjer so volivke in volivci lani imeli na »izbiro« samo enega kandidata za župana. To pomeni, da kar v četrtini občin v državi volivci pravzaprav niso imeli izbire. Kar 14 kandidatov, nekateri od njih brez protikandidata, je bilo do tistega trenutka na položaju župana že 24 let ali več. To se odraža tudi na udeležbi. Lansko supervolilno leto je na volišča na državnozborskih volitvah pripeljalo približno 300.000 dodatnih volivcev. Vendar pa je na lokalnih volitvah udeležba še padla. Zakaj je prišlo do zgodovinskega skoka v udeležbi in zakaj se ta ni odrazil na vseh vrstah volitev, ugotavljamo v novi epizodi podkasta. V naslednji epizodi pa se bomo osredotočili na evropske volitve, kjer je Slovenija med prvimi petimi državami z najnižjo udeležbo. Preiskave na Pod črto omogočate naše podpornice in podporniki z donacijami. Če želite podpreti naše delovanje, nas lahko z donacijo po svojih zmožnostih podprete TUKAJ . Hvala! Pri pripravi tega podkasta smo sodelovali: Hana Radilovič z zbiranjem in analizo podatkov, snemanjem na terenu in pripravo scenarija, Aljaž Sluga z analizo podatkov, Taja Topolovec z urejanjem scenarija in vodenjem podkasta, Nina Hlebec s preverjanjem podatkov in lekturo, Lucijan Prelog z montažo in zvočno obdelavo, Milan Fras z zvočno podobo, Una Rebić z ilustracijami in Metod Blejec z oblikovno podobo. Glas za sinhronizacijo je prispevala Ajda Sokler . Izvršna producentka Pod črto podkasta je Taja Topolovec. Zahvaljujemo se vsem našim sogovornicam in sogovornikom, ki ste sodelovali pri pripravi te epizode. Metodološko pojasnilo: Za regionalno analizo udeležbe na volitvah in družbeno-ekonomskih kazalnikov smo se odločili zato, da bi bilo v mednarodno analizo mogoče vključiti družbeno-ekonomske kazalnike, saj se ti v Sloveniji ne zbirajo na ravni volilnih okrajev. Podatke o udeležbi na volitvah po volilnih okrajih smo razvrščali po statističnih regijah na podlagi vizualne kartografske primerjave. V primeru večjih odstopanj smo volilni okraj razdelili med regijami: volilni okraj Logatec smo razdelili med Osrednjeslovensko in Gorenjsko regijo, volilni okraj Laško pa med Savinjsko in Posavsko regijo. Ker volilni okraji torej niso popolnoma usklajeni z mejami statističnih regij, gre za najboljšo možno oceno. Pri pripravi serije podkastov o volilni neudeležbi smo izhajali iz podatkov, ki smo jih zbrali v okviru partnerstva z Evropsko mrežo za podatkovno novinarstvo (EDJNet), ki ga med aprilom 2023 in marcem 2025 projektno sofinancira Evropska komisija. Zbiranje podatkov o volilni udeležbi v 17 evropskih državah, v katerem je skupaj s Pod črto sodelovalo 15 evropskih medijev, je potekalo pod vodstvom portugalskega medija Divergente.…

1
Epizoda 40: Poklicne bolezni – kaj rešuje novi pravilnik in kateri problemi ostajajo? 45:01

vor 2 years45:01

45:01

V tokratni epizodi Pod črto podkasta se vračamo k temi poklicnih bolezni, ki jo spremljamo že od leta 2015. Letošnje leto namreč zaznamuje pomembna sprememba na bolje na tem področju: s prvim majem letos je v veljavo stopil novi pravilnik o poklicnih boleznih. Vlada Republike Slovenije je pravilnik uredila in sprejela v okviru spravnega postopka Mednarodne organizacije dela. Postopek oblikovanja in sprejemanja pravilnika smo v preteklih mesecih na Pod črto podrobno spremljali. Kaj novi pravilnik rešuje in katera vprašanja ostajajo odprta, preverjamo v novem Pod črto podkastu. Prisluhnite epizodi: O poklicni bolezni lahko govorimo, ko obstaja vzročna zveza med boleznijo in določenim delovnim mestom oziroma delom, na podlagi katerega je delavec zdravstveno oziroma pokojninsko in invalidsko zavarovan. Na podlagi zavarovanja lahko poklicno bolni delavci uveljavljajo določene pravice. Vendar teh pravic večina poklicno bolnih več kot 30 let ni mogla uveljavljati. Na področju poklicnih bolezni so se ves ta čas na vseh stopnjah pojavljale težave, začenši z diagnozo in s priznanjem poklicne bolezni. Po ocenah strokovnjakov je zato v Sloveniji več kot 900 oseb na leto ostalo brez diagnoze poklicne bolezni, kar jim je onemogočalo uveljavljanje pravic iz tega naslova. Novi pravilnik, ki je rezultat posredovanja Mednarodne organizacije dela, prinaša nekaj ključnih rešitev, ki bodo za poklicno bolne po 30 letih odpravile težave pri uveljavljanju pravic, ki jim pripadajo: p ostopek ugotavljanja poklicnih bolezni bo enostavnejši, ena od sprememb, ki jo uvaja pravilnik, pa je tudi vzpostavitev interdisciplinarne skupine strokovnjakov za verifikacijo poklicne bolezni. V epizodi Pod črto podkasta sta z nami samostojna svetovalka na področju zdravstva ter varnosti in zdravja pri delu na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Lučka Böhm in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metoda Dodič Fikfak. Z njima smo se pogovarjali o rešitvah, ki jih pravilnik prinaša, in o tem, kaj bi še moral urediti. » Če človek zboleva, moraš spremeniti razmere na delovnem mestu.« – dr. Metoda Dodič Fikfak Eden izmed problemov je še vedno preventivna dejavnost na področju poklicnih bolezni. Naši strokovni sogovornici med drugim ugotavljata, da se v Sloveniji meritve tveganj redko izvajajo, ocene tveganja pri delu so pomanjkljive, pooblaščeni zdravniki medicine dela ostajajo finančno odvisni od delodajalcev, obdobni zdravstveni pregledi delavcev pa so brez učinka. »Nekako smo se izognili temu konfliktu interesov, ki je pri medicini dela, in se bolj naslonili na osebnega zdravnika poklicno obolelega delavca. Ampak ti niso posebej usposobljeni za prepoznavanje poklicnih bolezni.« – Lučka Böhm Preverili smo tudi, kaj se zgodi, ko je poklicno bolnemu delavcu na invalidski komisiji priznana invalidnost in ne more več opravljati dela brez prilagoditev delovnega mesta ali pa vsaj ne v enakem obsegu. Nekateri invalidi pa niso zmožni opravljati nobenega dela več. Področje, ki torej še čaka na ureditev, je invalidsko zavarovanje. Kot smo pri Pod črto ugotavljali že leta 2016 , država invalidom, ki ne morejo več delati, omogoča le životarjenje pod pragom tveganja revščine. Preiskave na Pod črto omogočate naše podpornice in podporniki z donacijami. Če želite podpreti naše delovanje v 2023, nas lahko z donacijo po svojih zmožnostih podprete TUKAJ . Hvala! Pri pripravi tega podkasta smo sodelovali: Hana Radilovič z intervjuji in pripravo scenarija, Nina Hlebec s preverjanjem podatkov in jezikovnim pregledom, Lucijan Prelog z avdio montažo, Milan Fras z zvočno obdelavo in zvočno podobo in Taja Topolovec kot urednica in voditeljica podkasta. Grafično podobo je pripravil Metod Blejec. Izvršna producentka Pod črto podkasta je Taja Topolovec. Zahvaljujemo se vsem našim sogovornicam in sogovornikom, ki ste sodelovali pri pripravi te epizode. Tema Poklicne bolezni na Pod črto: Kako država že 15 let na cedilu pušča poklicno bolne (Objavljeno: 6. 6. 2015) Poklicne bolezni – slovenska nacionalna sramota (Objavljeno: 9. 6. 2015) Ministrstvu se s pripravo zakonodaje za ureditev pravic poklicno bolnih ne mudi (Objavljeno: 5. 8. 2015) Ministrstvo požrlo obljubo: odkrivanje poklicnih bolezni še kar neurejeno (Objavljeno: 26. 1. 2016) Ministrstvo spet prelomilo obljubo: odkrivanje poklicnih bolezni še kar neurejeno (Objavljeno: 14. 2. 2017) Intervju s premierjem Šarcem: veliko anekdot, malo konkretnosti (Objavljeno: 15. 5. 2019) Podkast (epizoda 16): komentar pogovora s premierjem Marjanom Šarcem (Objavljeno: 17. 5. 2019) Komentar pogovora z zdravstvenim ministrom: obljublja ukrepe, a ne povsod (Objavljeno: 17. 12. 2019) Podkast (epizoda 20): Kdo bo pozdravil akutne težave v slovenskem zdravstvu? (Objavljeno: 31. 1. 2020) Poklicne bolezni: z odškodninami se ne zmaguje na volitvah (Objavljeno: 7. 1. 2022) Podkast (epizoda 29): Poklicne bolezni – več kot dve desetletji prelomljenih obljub (Objavljeno: 14. 1. 2022) Poklicne bolezni: Novi pravilnik o poklicnih boleznih je v javni razpravi (Objavljeno: 23. 12. 2022) Sprememba na bolje: sprejet je novi pravilnik o poklicnih boleznih (Objavljeno: 11. 3. 2023)…

1
Epizoda 39: Zakaj imamo v Sloveniji težave s kupi neprevzete odpadne embalaže? (2. del) 34:21

vor 2 years34:21

34:21

V prejšnji epizodi smo analizirali svoj štirinajstdnevni “plastični odtis”, ki smo ga na koncu epizode oddali na odpad. In prav na poti tja se januarja letos pričenja tokratna epizoda podkasta o problemih s plastiko. Od dveh desetletij, odkar je v Sloveniji v veljavi sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti na področju ravnanja z odpadno embalažo, se problem kopičenja neprevzete odpadne embalaže pri izvajalcih javnih služb ponavlja vsaj zadnjih 10 let. Razkrivamo, zakaj do tega prihaja in kakšne so posledice za davkoplačevalce in okolje. Vabljeni k poslušanju podkasta: Na obisk odpada se odpravita sodelavki Pod črto Neja Berger in Hana Radilovič, govorili pa smo tudi z Jožetom Gregoričem iz VOKA Snaga, mag. Tanjo Bolte z Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, in Jako Kranjcem iz Ekologov brez meja. Ta epizoda Pod črto podkasta je nastala kot del teme Problemi s plastiko , ki smo jo pripravili v okviru sodelovanja z Evropsko mrežo za podatkovno novinarstvo. Če želite podpreti naše delovanje v 2023, nas lahko z donacijo po svojih zmožnostih podprete TUKAJ . Hvala! Pri pripravi podkasta smo sodelovali: Neja Berger in Hana Radilovič s snemanjem na terenu in pripravo scenarija, montiral je Lucijan Prelog , za zvokovno obdelavo in zvočno podobo je poskrbel Milan Fras , za oblikovno podobo pa Metod Blejec . Voditeljica in izvršna producentka Pod črto podkasta je Taja Topolovec . Zahvaljujemo se vsem našim sogovornicam in sogovornikom, ki ste sodelovali v tej epizodi. Povezane vsebine: Nova tema na Pod črto: Problemi s plastiko Problemi s plastiko: 16,5 milijona davkoplačevalskega denarja za odstranjevanje neprevzete embalaže Epizoda 38: Kakšen je naš plastični odtis?…

1
Epizoda 38: Kakšen je naš plastični odtis? (1. del) 25:44

vor 2 years25:44

25:44

V tokratni seriji podkastov se osredotočamo na plastično embalažo. Proizvodnja plastike na svetovni ravni vsako leto strmo narašča, z višanjem količine proizvedene plastike pa se viša tudi količina odpadne plastike. Da tema ne bi bila le abstraktna, smo med zbiranjem podatkov preverili tudi lasten »plastični odtis«. Članice in člani ekipe Pod črto, skupno pet gospodinjstev z desetimi človeškimi in sedmimi živalskimi člani, smo novembra 2022 tako štirinajst dni zbirali vso svojo plastično embalažo. Vabljeni k poslušanju podkasta: V epizodi se vam s terenske akcije javlja ekipa Pod črto: Taja Topolovec, Metod Blejec, Una Rebić, Nina Hlebec, Neja Berger in Hana Radilovič. Ta epizoda Pod črto podkasta je nastala kot del teme Problemi s plastiko, ki smo jo pripravili v okviru sodelovanja z Evropsko mrežo za podatkovno novinarstvo. Če želite podpreti naše delovanje v 2023, nas lahko z donacijo po svojih zmožnostih podprete TUKAJ . Hvala! Pri pripravi in snemanju tega podkasta smo sodelovali: Taja Topolovec s pripravo scenarija po člankih iz teme Probemi s plastiko, montiral je Lucijan Prelog , za zvokovno obdelavo in zvočno podobo je poskrbel Milan Fras , za oblikovno podobo pa Metod Blejec. Sodelovanje pri snemanju na terenu: Neja Berger, Hana Radilovič, Metod Blejec in Una Rebić. Voditeljica in izvršna producentka Pod črto podkasta je Taja Topolovec . Fotografija: Neja Berger Povezane vsebine: Nova tema na Pod črto: Problemi s plastiko Problemi s plastiko: 16,5 milijona davkoplačevalskega denarja za odstranjevanje neprevzete embalaže…

1
Epizoda 37: Kako pa kaj kultura? 32:58

vor 2 years32:58

32:58

Revščina med samozaposlenimi v kulturi se je med epidemijo povečala, smo ugotavljali v nadaljevanju naše poletne preiskave o samozaposlenih v kulturi . Na ministrstvu za kulturo so takrat obljubili ukrepanje. Tukaj je zima in preverili smo, kako daleč so z obljubljenimi ukrepi. Vabljeni k poslušanju podkasta: Z nami so v tej epizodi umetnica Ana Čigon , Polona Torkar iz Asociacije, Boris Mihalj iz Združenja dramskih umetnikov Slovenije, dr. Katja Praznik , predavateljica in predstavnica sindikata ZASUK, in dr. Irena Ograjenšek z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Ta epizoda Pod črto podkasta je nastala s podporo fundacije Civitates in vas, poslušalk in poslušalcev ter donatorjev. Če želite podpreti naše delovanje v 2023, nas lahko z donacijo po svojih zmožnostih podprete TUKAJ . Hvala! Pri pripravi tega podkasta smo sodelovali: Neja Berger z intervjuji z gosti, komentarjem podatkov in montažo podkasta, Hana Radilovič s pripravo scenarija, uredila sem ga Taja Topolovec , Nina Hlebec s preverjanjem podatkov in jezikovnim pregledom, za obdelavo zvoka je poskrbel Staš Kramar , glasbo je prispeval Milan Fras , vizualno podobo je oblikoval Metod Blejec , avtorica ilustracije je Una Rebić . Voditeljica in izvršna producentka Pod črto podkasta je Taja Topolovec. Zahvaljujemo se vsem našim sogovornicam in sogovornikom, ki ste sodelovali v tej epizodi. Povezane vsebine: Samozaposleni v kulturi po epidemiji: skoraj tretjina z dohodki pod pragom tveganja revščine Epizoda 11: Je mogoče preživeti na slovenskem kulturnem trgu? Samozaposleni v kulturi: četrtina z dohodkom pod pragom revščine Samozaposleni v kulturi: med neobstoječim trgom in ministrstvom za kulturo…

1
Nova epizoda Pod črto podkasta: Epilog k lažnim realnostim na Twitterju 27:42

vor 2 years27:42

27:42

Fotografija in oblikovanje: Metod Blejec Tokratna epizoda je epilog serije Lažne realnosti, ki smo jo objavili na začetku leta. Skupaj smo se skozi štiri epizode spuščali po spirali lažnih realnosti. Začeli smo s profili z ukradenimi fotografijami, znašli smo se sredi Twitter napadov, kjer je lahko napaden vsak, v tretji epizodi pa smo zavili na poljsko farmo trolov. V četrti epizodi je ostal na potezi – Twitter. V tokratni epizodi pogledamo, kaj se je vmes spremenilo na Twitterju in kaj se je zgodilo z bazo analiziranih 307-ih profilov, že suspendiranimi profili in, seveda, ali so se vmes pojavili novi. Prisluhnite epizodi: Epizode iz celotne serije Lažne realnosti: Prva epizoda: Se kaj takega dogaja v Sloveniji? Druga epizoda: Vsak je lahko napaden Tretja epizoda: Izlet na farmo trolov Četrta epizoda: Kdo je na potezi? Pri pripravi te podkast epizode smo sodelovali: Neja Berger z zajemom in analizo podatkov ter montažo podkasta, Hana Radilovič pri analizi in preverjanju podatkov, Nina Hlebec z jezikovnim pregledom, za zvok in zvočno podobo je poskrbel Milan Fras , za našo vizualno podobo pa Metod Blejec . Zahvaljujemo se vsem našim sogovornikom in Marku Plahuti, ki nam je na podlagi svoje baze slovenskega Twitterja pomagal najti podatke o profilih, ki so vmes spremenili uporabniška imena. Posebno pa se zahvaljujemo Maruši Majer , ki je namreč ponovno posodila glas uporabnici profila ObjaveIzKleti. Avtorica scenarija, intervjujev z gosti, voditeljica in izvršna producentka Pod črto podkasta sem Taja Topolovec. Ta epizoda Pod črto podkasta je nastala s podporo fundacije Civitates in vas, poslušalk in poslušalcev ter donatorjev. Če želite podpreti naše delovanje v 2023, bomo veseli vaše donacije . Hvala!…

1
Epizoda 35: Srečno, Lenart! 22:01

vor 3 years22:01

22:01

Fotografije in vizualije: arhiv Pod črto Lenart torej odhaja novim izzivom naproti. Katerim? To boste izvedeli v tej epizodi. Ob tej priložnosti smo zato posneli posebno epizodo podkasta, v kateri nas Lenart Kučić in Taja Topolovec popeljeta skozi skupno snovanje in ustvarjanje Pod črto podkasta v teh skoraj petih letih. Vabimo k poslušanju: Lenartu želimo srečno in uspešno delo, ki ga bomo pri Pod črto vsekakor podrobno spremljali. Hvala vsem, ki ste bili z nami vsa ta leta, in se slišimo v 36. epizodi, ki prihaja kmalu. Z vami smo bili v tej epizodi: Sovoditelja Pod črto podkasta: Lenart J. Kučić in Taja Topolovec Montaža: Lenart J. Kučić Glasba in zvokovna obdelava: Milan Fras…

1
Zaključna epizoda podkast serije Lažne realnosti: Kdo je na potezi? 33:31

vor 3 years33:31

33:31

Obljubili smo vam zaključni del serije Lažne realnosti – in tukaj je. Najprej se znajdemo v Srbiji, med več kot 8.000 boti, ki več let tvitajo v podporo predsedniku Aleksandru Vučiću in njegovi stranki. Kaj so o tej mreži ugotovili pri Internetnem observatoriju in Stanfordu? In kaj nam te ugotovitve povedo o neavtentičnih profilih v mreži Twitter profilov v Sloveniji? Vabljeni k poslušanju zaključne epizode serije Lažne realnosti: Serijo smo začeli s profili z ukradenimi fotografijami. V drugi epizodi smo se znašli sredi Twitter napadov, kjer je lahko napaden vsak. V tretji epizodi pa smo se odpravili na izlet na poljsko farmo trolov. Pokazali smo torej, na kakšne načine delujejo lažni profili na Twitterju in kako to vpliva na življenje posameznikov in posameznic, ki jih ti profili napadajo. V zaključni epizodi je naše vprašanje – kdo je torej na potezi? Prejšnji deli serije: Prva epizoda nove serije Lažne realnosti: Se kaj takega dogaja v Sloveniji? Druga epizoda nove serije Lažne realnosti: Vsak je lahko napaden Tretja epizoda serija Lažne realnosti: Izlet na farmo trolov Delovanje Pod črto omogočajo vaše donacije. Tudi ta podkast serija ne bi nastala brez vaše podpore. Vendar predlagamo, da trenutno donacijo, s katero ste nameravali podpreti Pod črto, namenite humanitarnemu odzivu za prebivalke in prebivalce Ukrajine. Hvala. AVTORJI PROJEKTA: Voditelja podkasta: Lenart Kučić in Taja Topolovec Glasove so v tej epizodi prispevali Špela Setničar za Vesno Radojević, Pia Nikolič za Eleno Cryst, Ajda Sokler za uradno izjavo Twitterja, Lovrenc Rogelj za Fletcherja Barnesa in Maruša Majer za uporabnico Objave iz kleti. Scenarij za epizodo je pripravil Lenart Kučić, uredila ga je Taja Topolovec. Intervjuje je naredil Lenart Kučić. Prevodi: Lenart Kučić, Nina Hlebec Snemanje in montaža: Lenart Kučić Glasba in zvokovna obdelava: Milan Fras Izvršna producentka: Taja Topolovec Podkast serija temelji na preiskavi o astroturfingu na Pod črto . Avtor člankov je Anže Voh Boštic. Podatke smo zajeli in analizirali pri Danes je nov dan in Pod črto. Vizualije in fotografije: Metod Blejec Animacija: Una Rebić Vodja projekta: Taja Topolovec Za sodelovanje pri nastanku podkast serije Lažne realnosti se zahvalujemo Pod črto ekipi (Nini Hlebec, Ani Gabrovec, Metodu Blejcu in Uni Rebić in Milanu Frasu), avtorju Pod črto preiskave o astroturfingu Anžetu Voh Bošticu, ekipi Radia Študent (vsem, ki ste našim sogovornikom posodili glasove, tonskemu mojstru Samu Pavlici – Linču in Žigi Rusu za organizacijo in vodenje snemanja), ekipi Danes je nov dan, igralki Maruši Majer, uporabnici profila Objave iz kleti, vsem našim sogovornicam in sogovornikom ter, nikakor ne nazadnje, Susanne Reber, ki je z nami delila svoje izkušnje in nasvete na področju produkcije preiskovalnega podkasta. Thank you, Susanne! Priprava podkast serije ne bi bila mogoča brez podpore vseh vas, ki z donacijo podpirate Pod črto. Nastanek podkast serije so podprli tudi pri Mreži evropskih fundacij-iniciativa Civitates in Veleposlaništvu ZDA v Sloveniji (v okviru programa NGO Small Grants). Podkast serija je nastajala med januarjem 2021 in februarjem 2022.…

1
Tretji del podkast serije Lažne realnosti: Izlet na farmo trolov 31:38

vor 3 years31:38

31:38

V tretji epizodi se znajdemo na Poljskem. Tam je ekipa preiskovalnih novinarjev razkrila delovanje ene izmed farm trolov. Če ste si od nekdaj želeli vedeti, kako je mogoče postati uspešen trol – je to epizoda za vas. Poslušajte tretjo epizodo: Četrta epizoda serije Lažne realnosti prihaja na našo spletno stran in v vaše podkast odjemalce ta vikend. Prvi in drugi del serije: Prva epizoda nove serije Lažne realnosti: Se kaj takega dogaja v Sloveniji? Druga epizoda nove serije Lažne realnosti: Vsaj je lahko napaden AVTORJI PROJEKTA: Voditelja podkasta: Lenart Kučić in Taja Topolovec Glasove sta prispevala Rasto Pahor za Wojciech Cieslo in Metod Blejec za Petra Pomerantseva. Scenarij za epizodo je pripravil Lenart Kučić, uredila ga je Taja Topolovec. Intervjuje je naredil Lenart Kučić. Prevodi: Lenart Kučić, Nina Hlebec Snemanje in montaža: Lenart Kučić Glasba in zvokovna obdelava: Milan Fras Izvršna producentka: Taja Topolovec Podkast serija temelji na preiskavi o astroturfingu na Pod črto . Avtor člankov je Anže Voh Boštic. Podatke smo zajeli in analizirali pri Danes je nov dan in Pod črto. Vizualije in fotografije: Metod Blejec Animacija: Una Rebić Vodja projekta: Taja Topolovec Za sodelovanje pri nastanku podkast serije Lažne realnosti se zahvalujemo Pod črto ekipi (Nini Hlebec, Ani Gabrovec, Metodu Blejcu in Uni Rebić in Milanu Frasu), avtorju Pod črto preiskave o astroturfingu Anžetu Voh Bošticu, ekipi Radia Študent (vsem, ki ste našim sogovornikom posodili glasove, tonskemu mojstru Samu Pavlici – Linču in Žigi Rusu za organizacijo in vodenje snemanja), ekipi Danes je nov dan, igralki Maruši Majer, uporabnici profila Objave iz kleti, vsem našim sogovornicam in sogovornikom ter, nikakor ne nazadnje, Susanne Reber, ki je z nami delila svoje izkušnje in nasvete na področju produkcije preiskovalnega podkasta. Thank you, Susanne! Priprava podkast serije ne bi bila mogoča brez podpore vseh vas, ki z donacijo podpirate Pod črto. Nastanek podkast serije so podprli tudi pri Mreži evropskih fundacij-iniciativa Civitates in Veleposlaništvu ZDA v Sloveniji (v okviru programa NGO Small Grants). Podkast serija je nastajala med januarjem 2021 in februarjem 2022.…

1
Drugi del podkast serije Lažne realnosti: Vsak je lahko napaden 26:47

vor 3 years26:47

26:47

Američan Fletcher Barnes, ki smo ga spoznali v prvi epizodi, gleda prispevek, ki je bil predvajan na slovenski televiziji. V njem se pojavi njegov dvojnik. V naši analizi se je njegov dvojnik znašel, ker je sodeloval vsaj v enem izmed zajetih napadov na Twitterju. Poslušajte drugo epizodo: V drugi epizodi se spustimo še globlje po spirali lažnih realnosti. V njej je lahko napaden prav vsak. Ne glede na to, kako star je arhivski posnetek, v katerem je posameznik izjavil nekaj, kar analizirani mreži Twitter profilov ni bilo všeč. Napadi pa ne ostanejo samo v obliki žaljivih ali sovražnih tvitov. Prelivajo se tudi v realna življenja. Tretja epizoda serije Lažne realnosti prihaja na našo spletno stran in v vaše podkast odjemalce v petek, 18. februarja, ob 18.00. Prvi del serije: Prva epizoda nove serije Lažne realnosti: Se kaj takega dogaja v Sloveniji? AVTORJI PROJEKTA: Voditelja podkasta: Lenart Kučić in Taja Topolovec Scenarij epizode: Taja Topolovec Intervjuji: Lenart Kučić, Taja Topolovec Prevodi: Lenart Kučić, Nina Hlebec Snemanje in montaža: Lenart Kučić Glasba in zvokovna obdelava: Milan Fras Izvršna producentka: Taja Topolovec Glasove sta prispevala Maruša Majer za uporabnico Twitter profila Objave iz kleti in Lovrenc Rogelj za Fletcherja Barnesa. Podkast serija temelji na preiskavi o astroturfingu na Pod črto . Avtor člankov je Anže Voh Boštic. Podatke smo zajeli in analizirali pri Danes je nov dan in Pod črto. Vizualije in fotografije: Metod Blejec Animacija: Una Rebić Vodja projekta: Taja Topolovec Za sodelovanje pri nastanku podkast serije Lažne realnosti se zahvalujemo Pod črto ekipi (Nini Hlebec, Ani Gabrovec, Metodu Blejcu in Uni Rebić in Milanu Frasu), avtorju Pod črto preiskave o astroturfingu Anžetu Voh Bošticu, ekipi Radia Študent (vsem, ki ste našim sogovornikom posodili glasove, tonskemu mojstru Samu Pavlici – Linču in Žigi Rusu za organizacijo in vodenje snemanja), ekipi Danes je nov dan, igralki Maruši Majer, uporabnici profila Objave iz kleti, vsem našim sogovornicam in sogovornikom ter, nikakor ne nazadnje, Susanne Reber, ki je z nami delila svoje izkušnje in nasvete na področju produkcije preiskovalnega podkasta. Thank you, Susanne! Priprava podkast serije ne bi bila mogoča brez podpore vseh vas, ki z donacijo podpirate Pod črto. Nastanek podkast serije so podprli tudi pri Mreži evropskih fundacij-iniciativa Civitates in Veleposlaništvu ZDA v Sloveniji (v okviru programa NGO Small Grants). Podkast serija je nastajala med januarjem 2021 in februarjem 2022.…

1
Prva epizoda nove serije Lažne realnosti: Se kaj takega dogaja v Sloveniji? 24:53

vor 3 years24:53

24:53

Fotografija in oblikovanje: Metod Blejec Prva epizoda serije Lažne realnosti se začne na Floridi. Tja so nas pripeljale ukradene fotografije. Prisluhnite epizodi: Spoznamo Fletcherja Barnesa, ki nekega dne ugotovi, da ima na Facebooku svojega dvojnika. No, ne samo tam – tudi na Twitterju. O tem ga prek Instagrama obvesti nekdo iz Slovenije. Do njega pa nas je pripeljala oseba, ki na Twitterju razkrinkava lažne profile. Pri vsem tem ima pomembno vlogo, da je Barnes pred leti sodeloval na lepotnem tekmovanju, kjer so bile objavljene njegove fotografije. Izvedeli boste pa tudi, kakšna je povezava med »kozarcem smrti«, umetno travo in strategijami spletnega astroturfinga. Poslušate prvega izmed štirih delov podkast serije Lažne realnosti. Naslednja epizoda prihaja na našo spletno stran in v vaše podkast odjemalce v torek, 15. 2., ob 18.00. AVTORJI PROJEKTA: Voditelja podkasta: Lenart Kučić in Taja Topolovec Scenarij epizode: Taja Topolovec Intervjuji: Lenart Kučić, Taja Topolovec Prevodi: Lenart Kučić, Nina Hlebec Snemanje in montaža: Lenart Kučić Glasba in zvokovna obdelava: Milan Fras Izvršna producentka: Taja Topolovec Glasove sta prispevala Maruša Majer za uporabnico Twitter profila Objave iz kleti in Lovrenc Rogelj za Fletcherja Barnesa. Podkast serija temelji na preiskavi o astroturfingu na Pod črto . Avtor člankov je Anže Voh Boštic. Podatke smo zajeli in analizirali pri Danes je nov dan in Pod črto. Vizualije in fotografije: Metod Blejec Animacija: Una Rebić Vodja projekta: Taja Topolovec Za sodelovanje pri nastanku podkast serije Lažne realnosti se zahvalujemo Pod črto ekipi (Nini Hlebec, Ani Gabrovec, Metodu Blejcu in Uni Rebić in Milanu Frasu), avtorju Pod črto preiskave o astroturfingu Anžetu Voh Bošticu, ekipi Radia Študent (vsem, ki ste našim sogovornikom posodili glasove, tonskemu mojstru Samu Pavlici – Linču in Žigi Rusu za organizacijo in vodenje snemanja), ekipi Danes je nov dan, igralki Maruši Majer, uporabnici profila Objave iz kleti, vsem našim sogovornicam in sogovornikom ter, nikakor ne nazadnje, Susanne Reber, ki je z nami delila svoje izkušnje in nasvete na področju produkcije preiskovalnega podkasta. Thank you, Susanne! Priprava podkast serije ne bi bila mogoča brez podpore vseh vas, ki z donacijo podpirate Pod črto. Nastanek podkast serije so podprli tudi pri Mreži evropskih fundacij-iniciativa Civitates in Veleposlaništvu ZDA v Sloveniji (v okviru programa NGO Small Grants). Podkast serija je nastajala med januarjem 2021 in februarjem 2022.…

1
Epizoda 30: Najpomembnejše zgodbe leta 2021 22:08

vor 3 years22:08

22:08

Napad na ameriški kapitol, finančno izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, zloraba medijev za politično propagando, znana slovenska poslanka, ki se na Twitterju predstavlja kot Kopriva … Vse to so le nekateri izmed dogodkov, ki so se zgodili v preteklem letu, če se osredotočimo samo na medije in astrofurfing. Vendar to nikakor ni vse, kar boste slišali v tokratnem podkastu. Zadali smo si izziv, da vas v dvajsetih minutah popeljemo skozi najpomembnejše zgodbe, ki smo jih objavili in spremljali lani. In pa spremembe na bolje in razvoj zgodb, s katerimi smo se ukvarjali v preteklih letih. Vabljeni k poslušanju 30. epizode Pod črto podkasta: V lanskem letu smo tako kolesarili med oglasi v Ljubljani in zaključili preiskovalno zgodbo o klubu Marina, najbolj znanem bordelu pri nas. Objavili smo odmevno preiskavo o astroturfingu in preiskali zgodovino poskusov, s katerimi je poskusšala stranka SDS od leta 2004 okrepiti svoj vpliv na oba javna medija: Slovensko tiskovno agencijo in javno radiotelevizijo. Naše delo lani ni ostalo brez odziva, saj so ugotovitve iz naših preiskav vključili v več mednarodnih poročil o medijih in o vladavini prava v Sloveniji. Vendar vseh naših preiskav nismo objavili tudi v podkastu – zato smo za vas pripravili pregled leta 2021. Napovedujemo pa tudi našo prvo serijo podkastov v več delih, v kateri bomo predstavili industrijo lažnih javnosti. Skozi zgodbe preteklega leta vas popeljeva Taja Topolovec in Lenart J. Kučić . Vabljeni k poslušanju! Hvala vsem, ki ste v letu 2021 podprli naše delo z donacijo. Brez vas ne bi bilo mogoče. Veseli bomo vaše podpore v 2022. Želim podpreti Pod črto >> Podkast smo za vas pripravili: Urednica in izvršna producentka: Taja Topolovec Voditelja: Lenart J. Kučić in Taja Topolovec Scenarij: Lenart J. Kučić Snemanje in montaža: Lenart J. Kučić Zvok in zvokovna obdelava: Milan Fras Vizualije: Metod Blejec Vsebine na Pod črto, ki jih omenjamo v podkastu: PODKASTI Epizoda 29: Poklicne bolezni – več kot dve desetletji prelomljenih obljub Epizoda 28: Posebna praznična epizoda ob 7. rojstnem dnevu Epizoda 27 – Skrita cena: kolo za 3 evre, oglasi za 22 let Epizoda 26: vpliv SDS na televizije Epizoda 25: medijska hobotnica Martina Odlazka Epizoda 23: kako lastniki vplivajo na vsebino največjih časopisov Epizoda 19: milijoni evrov za promocijo županov Nova sezona Pod črto podkasta: Segrevanje mest ČLANKI Kronologija in skupne točke Twitter napadov na kritike stranke SDS in vlade Twitter suspendiral lažne profile, ki promovirajo stranko SDS Časopis Delo: nov primer cenzure v prid Zoranu Jankoviću Nadzorniki: Popovič je zlorabil občinsko glasilo za volilno kampanjo Preiskave medijskega lastništva na Pod črto podlaga za poročilo Sveta Evrope Preiskave Pod črto pomemben vir za evropsko poročilo o medijih v Sloveniji Vladavina prava: poročilo evropske komisije citira naše ugotovitve o medijih Pregon korupcije: evropska komisija z enakimi ugotovitvami kot Pod črto Dolg Jureta Jankovića prek Hongkonga plačal hrvaški odvetnik Plišo Vse o Stožicah: spornost in posledice kronskega Jankovićevega projekta Februar na Pod črto: finančni upravi uspelo zaseči jahto Igorja Furlana Igor in Rok Furlan: množica sodnih postopkov, nobenega epiloga Primer Marina: pravnomočna izločitev dela dokazov, MNZ uvedel nadzor v policiji Klub Marina: povzetek preiskave Preiskava: zakaj se morate za uspeh na Instagramu sleči Črni fond: Zavod Pod črto zmagal v sodnem sporu s Sovo…

1
Epizoda 29: Poklicne bolezni – več kot dve desetletji prelomljenih obljub 30:24

vor 3 years30:24

30:24

Delavci, ki v Sloveniji trpijo zaradi poklicnih bolezni, pogosto niti ne vedo, da je za njihovo trpljenje kriv poklic, ki so ga opravljali. Vzrok za to je slab sistem odkrivanja in preprečevanja poklicnih bolezni pri nas. Na ta problem pri Pod črto opozarjamo že od leta 2015. Od takrat je politika nekajkrat poskušala vsaj deloma urediti področje poklicnih bolezni, a se stanje do danes ni bistveno popravilo. Prisluhnite epizodi: »Jaz nisem imel prav nobenih simptomov. Tako, kar v redu sem se počutil. Enkrat tam v jeseni, oktobra, sem začel rahlo kašljati. Tak suh kašelj. A nisem niti sumil, da bi bilo to kaj takega.« Pero Kolobarić, nekdanji steklopihalec Pregled, ki potrdi ali zavrže sum poklicne bolezni delavca, mora plačati delodajalec. Takšen pregled stane okoli tisoč evrov, delodajalci pa jih delavcem praviloma nočejo plačati. Delavec bi jih namreč tožil za odškodnino, če bi mu ugotovili poklicno bolezen. O poklicnih boleznih smo objavili tudi nov članek – Poklicne bolezni: z odškodninami se ne zmaguje na volitvah . Pri ugotavljanju poklicnih bolezni gre tudi za konflikt interesov. Če zdravnik odkrije poklicno bolezen, lahko delodajalec z njim prekine pogodbo za izvajanje pregledov oziroma z grožnjo prekinitve pogodbe finančno pritiska na zdravnika. Zdravniki torej z diagnosticiranjem poklicne bolezni tvegajo izgubo posla. Še en razlog za neučinkovitost sistema je zastarela zakonodaja. Ta vseh bolezni, ki so posledica dela, ne prepoznava kot poklicnih bolezni. Posledica neugotavljanja poklicnih bolezni je za posameznika, ki trpi za to boleznijo, zelo resna. Posameznikom posledično niso izplačane invalidnine, ki bi jim pripadale. Pomemben razlog za neodzivnost odločevalcev je, da poklicne bolezni, predvsem tiste najhujše, ki prinašajo trajno invalidnost ali celo smrt, prizadenejo predvsem posameznike, ki so pri delu v neposrednem stiku s kemikalijami, in delavce, ki opravljajo težka fizična dela. V večini primerov gre torej za delavce v industriji z nižjimi dohodki. Ti imajo precej manjšo politično moč kot višje izobraženi posamezniki z višjimi prihodki. V tokratni epizodi so se nam pridružili predsednik Zveze Sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije Bojan Goljevšček , doktorica Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, nekdanji steklopihalec na Inštitutu Jožef Stefan Pero Kolobarić in Ernest Žnidarčič , ki vodi Sindikalno organizacijo Brda. Vse goste sva povezovala Taja Topolovec in Lenart J. Kučić . Vabljeni k poslušanju! Podkast smo za vas pripravili: Urednica in izvršna producentka: Taja Topolovec Voditelja: Lenart J. Kučić in Taja Topolovec Scenarij: Lenart J. Kučić in Taja Topolovec Novinarsko delo: Anže Voh Boštic, Lenart J. Kučić Snemanje in montaža: Lenart J. Kučić Zvok in zvokovna obdelava: Milan Fras Vizualije: Metod Blejec Promocija: Nina Hlebec Vsebine na Pod črto, ki jih omenjamo v podkastu: Kako država že 15 let na cedilu pušča poklicno bolne (Objavljeno: 6. 6. 2015) Poklicne bolezni – slovenska nacionalna sramota (Objavljeno: 9. 6. 2015) Ministrstvu se s pripravo zakonodaje za ureditev pravic poklicno bolnih ne mudi (Objavljeno: 5. 8. 2015) Ministrstvo požrlo obljubo: odkrivanje poklicnih bolezni še kar neurejeno (Objavljeno: 26. 1. 2016) Ministrstvo spet prelomilo obljubo: odkrivanje poklicnih bolezni še kar neurejeno (Objavljeno: 14. 2. 2017) Intervju s premierjem Šarcem: veliko anekdot, malo konkretnosti (Objavljeno: 15. 5. 2019) Podkast (epizoda 16): komentar pogovora s premierjem Marjanom Šarcem (Objavljeno: 17. 5. 2019) Komentar pogovora z zdravstvenim ministrom: obljublja ukrepe, a ne povsod (Objavljeno: 17. 12. 2019) Podkast (epizoda 20): Kdo bo pozdravil akutne težave v slovenskem zdravstvu? (Objavljeno: 31. 1. 2020) Poklicne bolezni: z odškodninami se ne zmaguje na volitvah (objavljeno 7. 1. 2022)…

1
Epizoda 28: Posebna praznična epizoda ob 7. rojstnem dnevu 45:54

vor 3 years45:54

45:54

Pri Pod črto praznujemo sedmi rojstni dan! Ker ne moremo praznovati v živo s torto, vas vabimo na praznovanje v podkastu. V tokratni epizodi pa o svojem delu ne bomo govorili predvsem mi sami, ampak smo besedo prepustili našim dolgoletnim sopotnicam, sopotnikom, bralcem in bralkam pa tudi tistim, ki najraje poslušate naš podkast. Hvala vsem, ki ste se pridružili praznovanju! Prisluhnite epizodi: V tej posebni epizodi lahko prvič slišite dve naši novi sodelavki Ano Gabrovec in Nino Hlebec . Predstavila se je naša vizualna ekipa, ki jo sestavljata Metod Blejec in Una Rebić . Oglasil se je Milan Fras , ki skrbi za dobro slišnost naših podkastov, povabili smo tudi nekatere člane in članice našega sveta zavoda in strokovnega sveta: Aljaža Vindiša , Sandro Bašić Hrvatin in Boštjana Špetiča . Razloge za podporo Pod črto je naštel naš dolgoletni donator Andraž Logar , svoje bralske komentarje pa so nam poslali še Aleksandra Goropevšek , Jure Koren in Marko Zupanc . Zanimalo nas je, kdaj so prvič slišali za Pod črto in s katerimi novinarskimi zgodbami in preiskavami nas najbolj povezujejo. Izvedeli smo tudi, katere naše zgodbe so se jim zdele najbolj pomembne in zakaj. Vse goste sva tudi tokrat povezovala Taja Topolovec in Lenart J. Kučić . Vabljeni k poslušanju! Vsebine na Pod črto, ki jih omenjamo v podkastu: Epizoda 27 – Skrita cena: kolo za 3 evre, oglasi za 22 let Epizoda 24: izgubljeni milijoni v razvojnih centrih Epizoda 22: Širjenje okužb s koronavirusom, podatki in ranljive skupine Epizoda 15: kako delujejo pogrebniki podjetij? Epizoda 13: So stanovanja dražja in manj dostopna zaradi Airbnb? Epizoda 9: Policijske zagate z DNK Nova sezona Pod črto podkasta: Segrevanje mest Poslušajte peti Pod črto podkast: Kakšna je oskrba v domovih za starejše Klub Marina: povzetek preiskave Kdo drži informacijsko pištolo: kaj smo ugotovili v preiskavi medijskega lastništva v Sloveniji Kronologija in skupne točke Twitter napadov na kritike stranke SDS in vlade Pod črto z oddajo Tarča o spornih poslih pri gradnji Stožic S fekalijami okuženi vodi letno izpostavljenih več kot 100.000 Slovencev Zemljevid: vse pekarne, ki so jih ta mesec kaznovali inšpektorji za varno hrano Kako potekajo naše preiskave: primer vdora v policijsko omrežje Tetra Primer Ornig: Tožilstvo vložilo obtožnico zaradi vdorov v komunikacijo…

1
Epizoda 27 – Skrita cena: kolo za 3 evre, oglasi za 22 let 47:32

vor 4 years47:32

47:32

Fotografija in oblikovanje Metod Blejec Pred desetimi leti so v Ljubljani predstavili sistem za izposojo koles BicikeLJ. Storitev je za uporabnike na videz skoraj zastonj, saj uporaba sistema stane tri evre na leto. Vendar pa ima sistem za izposojo koles tudi skrito ceno. Prebivalci in obiskovalci glavnega mesta jo bomo plačevali vse do leta 2033 z gledanjem dodatnih zunanjih oglasov v mestu, ki je že tako zasičeno z oglasnimi površinami. Prisluhnite epizodi: Sistem izposoje koles v ljubljani upravlja podjetje Europlakat. To je od ljubljanske občine v zameno za BicikeLJ pridobilo dovoljenje za uporabo več kot 400 oglasnih lokacij v mestu: velikih obcestnih plakatov (billboardov), velikih in malih svetlobnih vitrin. V zadnjih letih je ljubljanska občina v zameno za dodatna postajališča v sistemu BicikeLJ dovolila Europlakatu postavitev oglasnih vitrin tudi v starem mestnem jedru . Z zunanjim oglaševanjem se zato v Ljubljani srečamo na vsakem koraku. Veliki plakati, svetleči zasloni in druge reklame pa veljajo za zelo agresivno obliko oglaševanja, saj se mu ni mogoče izogniti. Hkrati takšno oglaševanje močno vpliva na podobo mesta. V novi epizodi Pod črto podkasta bosta Taja Topolovec in Lenart J. Kučić predstavila problematiko zunanjega oglaševanja. Na kolesarski poti sta spremljala Metoda Blejca, ki se je z Bicikljem odpravil na nekakšen alternativni turistični ogled ljubljanske oglasne krajine. Vožnji pa sta se pridružila tudi vodja preiskave Anže Voh Boštic in krajinska arhitektka Darja Matjašec. Vsebine na Pod črto, ki jih omenjamo v podkastu: Skrita cena izposoje koles v Ljubljani: oglasni plakati na vsakem koraku Analiza: kako zanesljiv je ljubljanski sistem za izposojo koles Bicikelj Zemljevidi: funkcionalnost postaj sistema Bicikelj Avtorji projekta: Vodja projekta in urednica: Taja Topolovec Vodja preiskave in avtor besedila: Anže Voh Boštic Urejanje podatkovne baze in vizualizacije: Metod Blejec Zbiranje podatkov in novinarsko delo: Anže Voh Boštic, Metod Blejec, Luna J. Šribar Preverjanje podatkov (fact-checking): Anže Voh Boštic, Lenart J. Kučić Fotografije: Metod Blejec Lektura: Ana Bogataj Video in animacija: Una Rebić in Metod Blejec Kreativa: Taja Topolovec Oblikovanje: Metod Blejec Snemanje podkasta: Metod Blejec, Lenart J. Kučić in Taja Topolovec Scenarij: Lenart J. Kučić in Taja Topolovec Oblikovanje zvoka: Milan Fras Multimedijska preiskava o oglaševanju je del projekta, ki smo ga prijavili na javni letni medijski razpis ministrstva za kulturo. Sofinanciranje našega projekta so zavrnili , vendar smo se kljub temu odločili projekt izvesti v celoti. Zahvaljujemo se vsem bralcem in donatorjem, ki ste z donacijo podprli naše delo .…

1
Epizoda 26: vpliv SDS na televizije 39:13

vor 4 years39:13

39:13

Ilustracije Matija Medved, oblikovanje Metod Blejec Kmalu po imenovanju nove slovenske vlade marca 2020 je predsednik SDS in novi slovenski premier Janez Janša na spletni strani vlade objavil »basen o žabi«. V zapisu Vojna z mediji je namreč predstavil svoje poglede na razmerje med novinarji in politiko. Do slovenskih medijev je bil zelo kritičen. Še zlasti do obeh največjih slovenskih televizij: javne RTV Slovenija in komercialne Pop TV. Prisluhnite epizodi: Omenjena medija je obtožil, da širita lažno sliko o stanju v državi, povzročata občutek izrednih razmer in napadata demokratično izvoljene oblasti, ki se trudijo obvladovati pandemijo nevarne bolezni covid-19. Zakaj se je predsednik vlade med epidemijo ukvarjal prav z mediji? V tokratni epizodi našega podkasta bova Taja Topolovec in Lenart J. Kučić veliko potovala po času in predstavila najpomembnejše rezultate medijske politike stranke SDS v vseh treh mandatih Janeza Janše od leta 2004 do danes. Opisala bova več poskusov prevzema javnih medijev: nacionalne RTV in tiskovne agencije STA. Pokazala bova, kako je pod okriljem SDS postopoma zrasel zaseben medijski sistem, ki je deloval tudi takrat, ko je bila SDS v opoziciji in je izgubila velik del vpliva nad javnimi mediji. Opozorila bova tudi na posledice madžarskega prevzema medijskega sistema SDS, ki ga finančno obvladujejo podjetniki iz poslovnega kroga madžarske stranke Fidesz premierja Viktorja Orbána. In ki so lani prevzeli slovensko televizijo Planet TV. Vsebine na Pod črto, ki jih omenjamo v podkastu: Vpliv SDS na televizije (1. del): pri čem se je Janša zgledoval po Orbanu Vpliv SDS na televizije (2. del): Planet TV v madžarske roke in vojna z STA Epizoda 25: medijska hobotnica Martina Odlazka Epizoda 23: kako lastniki vplivajo na vsebino največjih časopisov Epizoda 21: kdo so lastniki medijskega sistema SDS Preiskava o vplivu SDS na slovenske televizije je del naše preiskovalne serije Skriti interesi medijskih lastnikov. Preberite vse članke v seriji. Delovanje Pod črto že šest let omogočate bralci in donatorji. Podprite naše delo v 2021 z donacijo po svojih zmožnostih. Vsak evro šteje. DONIRAJ >>…

1
Epizoda 25: medijska hobotnica Martina Odlazka 27:31

vor 4 years27:31

27:31

Ilustracije Matija Medved, oblikovanje in fotografija Metod Blejec Tokrat bomo predstavili najbolj zapleteno in razvejano lastniško hobotnico v slovenskem medijskem prostoru, s katero dommevno upravlja najbolj skrivnosten medijski lastnik. In sicer podjetnik, ki ne nastopa v intervjujih, ne odgovarja na novinarska vprašanja in se ne dovoli fotografirati. Prisluhnite epizodi: Slovenska medijska zakonodaja ne dovoljuje hkratnega opravljanja različnih medijskih dejavnosti. Izdajatelj dnevnega časopisa ne sme izdajati še radijskega ali televizijskega programa, nezdružljivi sta tudi radijska in televizijska dejavnost. Toda tej omejitvi se je mogoče razmeroma preprosto izogniti in si nakopičiti nepregledno število medijev: časopisov, revij, radijskih postaj, spletnih mest in televizije. Na primeru medijev Martina Odlazka preiskujemo – kako. Po medijski skupini, ki v Sloveniji izdaja več kot šestdeset različnih medijev, vas bova vodila Taja Topolovec in Lenart J. Kučić. Vsebine na Pod črto, ki jih omenjamo v podkastu: Povzetek preiskave: mediji Martina Odlazka Mediji Martina Odlazka (1. del): nepregledna mreža radiev, tiskovin, televizije Mediji Martina Odlazka (2. del): ni varovalk pred zlorabo kopičenja medijev Infografika: Mediji Martina Odlazka Preiskava o medijih Marina Odlazka je del naše preiskovalne serije Skriti interesi medijskih lastnikov . Delovanje Pod črto že šest let omogočate bralci in donatorji. Podprite naše delo v 2021 z donacijo po svojih zmožnostih. Vsak evro šteje. DONIRAJ >>…

1
Epizoda 24: izgubljeni milijoni v razvojnih centrih 41:29

vor 5 years41:29

41:29

Fotografija in ilustracija: Metod Blejec V tokratni epizodi predstavljamo preiskavo razvojnih centrov slovenskega gospodarstva. Preiskali in analizirali smo največji razpis za porabo evropskih sredstev za podporo podjetjem do zdaj. Slovenija je namreč 17 razvojnim centrom v začetku leta 2011 dodelila kar 161 milijonov evrov javnih sredstev. Namen sredstev je bil vzpodbuditi raziskave in razvoj v podjetjih, ki bi se združila v razvojnih centrih. Velika in majhna podjetja iz iste panoge v posameznem razvojnem centru naj bi sodelovala pri razvoju novih produktov z visoko dodano vrednostjo. Razvojni centri naj bi postali nekakšno gonilo tehnološkega napredka v Sloveniji. Prisluhnite epizodi: Vendar se projekt vzpostavitve razvojnih centrov slovenskega gospodarstva ni izšel po načrtih. Razkrili smo, da je morala država zaradi napak pri porabi javnih sredstev v evropski proračun vrniti 45 milijonov evrov javnega denarja. V nekaterih primerih pa so državni revizorji odgovorne v razvojnih centrih ovadili tudi zaradi suma goljufij z evropskim denarjem. Hujše nepravilnosti pa so državne inštitucije ugotovile pri kar desetih od skupaj sedemnajstih razvojnih centrih. V podkastu pojasnjujemo, kaj je šlo narobe in zakaj so postali razvojni centri nekakšen TEŠ6 na področju podjetništva. Med lažnimi študijami, prebarvanimi rabljenimi stroji in napakami ministrstva za gospodarstvo vas tokrat vodimo Taja Topolovec, Anže Voh Boštic in Lenart J. Kučić. Delovanje Pod črto že pet let omogočate bralci in donatorji. Podprite naše delo v 2020 z donacijo po svojih zmožnostih. Vsak evro šteje. DONIRAJ >> Članki o razvojnih centrih, ki jih omenjamo v podkastu Nov projekt na Pod črto: izgubljeni milijoni v razvojnih centrih Razvojni centri slovenskega gospodarstva: povzetek preiskave Razvojni centri (1. del): kako smo vračali milijone evrov evropskih sredstev Razvojni centri (2. del): goljufije namesto raziskav in razvoja Razvojni centri (3. del): izigravanja in vprašljiv učinek 161 milijonov subvencij Ministrstvo zaradi nepravilnosti ovadilo razvojni center Intech-les Razvojni center Simit: ko mora država goljufom vrniti milijone evrov Seznam razvojnih centrov, v katerih so ugotovili hujše nepravilnosti Avtor člankov: Anže Voh Boštic Vodja/urednica projekta: Taja Topolovec Urejanje člankov in preverjanje dejstev: Taja Topolovec, Lenart J. Kučić Lektura: Ana Bogataj Ilustracije: Metod Blejec Zasnova infografik: Anže Voh Boštic, Taja Topolovec Oblikovanje infografik in vizualij: Metod Blejec; Ozadje: Google Earth, Landsat/Copernicus…

1
Epizoda 23: kako lastniki vplivajo na vsebino največjih časopisov 43:50

vor 5 years43:50

43:50

Ilustracije Matija Medved, oblikovanje Metod Blejec Kmalu po osamosvojitvi Slovenije so postali zaposleni, nekdanji zaposleni in njihovi družinski člani večinski lastniki največjih slovenskih časopisov: Dela, Dnevnika in Večera. Toda zaradi velikega povečanja vrednosti delnic so jih novinarji na prehodu v novo tisočletje večinoma prodali. Nekateri so si lahko za vložek kupili avtomobile, stanovanja ali vikende, njihove deleže pa so odkupovali novi lastniki, ki se niso ukvarjali z mediji. Prisluhnite epizodi: Delo in Večer je postopoma prevzela Pivovarna Laško, lastnica Dnevnika je postala družba DZS. Posledice so bile zelo negativne. Novih lastnikov namreč ni zanimala medijska dejavnost, ampak so časopise kupili zaradi drugih razlogov – zaradi vpliva na javno mnenje, za izboljšanje svoje javne podobe ali za pridobivanje drugih poslov. Vse to je slabo vplivalo na naklado, ugled in vrednost časopisov. Med novinarji pa se je razširila samocenzura, zaradi katere ne morejo nepristransko poročati o interesih svojih lastnikov, naj gre za njihove poslovne interese, interese njihovih poslovnih partnerjev ali njihovo morebitno vpletenost v sporne posle. Na največ takšnih primerov so nas sogovorniki opozorili na časopisu Delo, ki ga je leta 2015 od Pivovarne Laško kupilo idrijsko podjetje FMR, sicer del skupine Kolektor. Od zaposlenih so pričakovali predvsem lojalnost podjetju, smo izvedeli od sogovornikov. To je pomenilo pozitivno poročanje o lastniku in njegovih poslovnih partnerjih ter kritično poročanje o njegovih nasprotnikih. Predstavniki lastnika in uprave so urednikom in novinarjem v nekaterih primerih grozili z odpuščanjem, premestitvijo ali znižanjem plače. Med interesi lastnikov največjih slovenskih časopisov sva vas vodila Taja Topolovec in Lenart J. Kučić. Delovanje Pod črto že pet let omogočate bralci in donatorji. Podprite naše delo v 2020 z donacijo po svojih zmožnostih. Vsak evro šteje. DONIRAJ >> Vsebine na Pod črto, ki jih omenjamo v podkastu: Dnevni časopisi (1. del): kako so novinarji prodali lastništvo Dnevni časopisi (2. del): mala šola trgovanja z medijskim vplivom Dnevni časopisi (3. del): kako lastniki Dela vplivajo na poročanje novinarjev Dnevni časopisi: povzetek preiskave Epizoda 19: milijoni evrov za promocijo županov Epizoda 21: kdo so lastniki medijskega sistema SDS Preiskava o lastništvu dnevnih časopisov je del naše preiskovalne serije Skriti interesi medijskih lastnikov .…

1
Epizoda 22: Širjenje okužb s koronavirusom, podatki in ranljive skupine 44:02

vor 5 years44:02

44:02

Fotografija in ilustracija: Metod Blejec Na pandemijo novega koronavirusa smo se odzvali tudi na Pod črto. Začeli smo spremljati ni analizirati podatke o hitrosti širjenja okužbe. Pozanimali smo se, kako kar najbolj varno pomagati starejšim, za katere je virus še posebej nevaren. Prav tako smo poskusili izvedeti, kako nekateri največji slovenski delodajalci poskrbijo – ali ne poskrbijo – za zdravje najbolj ogroženih zaposlenih. Ugotovili smo, da je bilo širjenje okužbe v Sloveniji doslej počasnejše kot v Italiji. To pomeni, da smo se tudi s pomočjo omejevalnih ukrepov vsaj zaenkrat izognili najbolj črnemu “italijanskemu scenariju” in zlomu zdravstvenega sistema. Toda nekateri največji izzivi slovensko vlado šele čakajo. Predstaviti bo morala dolgoročno strategijo, kako po umiritvi epidemije preprečiti ali čim hitreje zamejiti nova žarišča okužb, še zlasti v industriiji in domovih za starejše. Namesto o novih represivnih ukrepih pa bi se morali pogovarjati o večji transparentnosti in dostopnosti podatkov. V samoizolaciji smo se posneli Anže, Taja in Lenart. Uredniški pojasnili : V petek, 3. aprila, so v Singapurju spremenili strategijo, ki smo jo opisali v podkastu. Od 7. aprila bodo tudi v tej mestni državi za mesec dni zaprli vse šole in večino podjetij, čemur so se dotlej izognili. Odprte bodo ostale samo trgovine s hrano, bolnišnice, prometna infrastruktura in ključne bančne storitve. Vlada je spremenila tudi priporočila glede nošnje mask. Po novem bodo državljane spodbujali k nošnji mask, vsakemu gospodinjstvu bodo tudi poslali pralne zaščitne maske, je poročala agencija Reuters. V podkastu na 33. minuti prav tako omenimo, da je v soboto, 28. marca dopoldne, v povprečju po primorski avtocesti proti morju potoval en avtomobil na tri minute. V resnici je po avtocesti po podatkih Darsa v povprečju potovalo štiri do pet vozil na minuto. Za napačno navedbo podatka v podkastu se iskreno opravičujemo. Vsebine na Pod črto, ki jih omenjamo v podkastu: Ocena: koliko ljudi je v Sloveniji danes okuženih s koronavirusom Prvi izračuni: po dostopnih podatkih se koronavirus v Sloveniji širi počasneje kot v Italiji Koronavirus: ali sploščevanje krivulje res deluje in kako ustaviti epidemijo Rezultati iz Italije: koga koronavirus najbolj ogroža Kako poskrbeti za starejše v času pandemije koronavirusa Nove ocene gibanja okužb s koronavirusom Odgovori podjetij: kako delodajalci ščitijo ogrožene zaposlene pred okužbo s koronavirusom Delovanje Pod črto že pet let omogočate bralci in donatorji. Podprite naše delo v 2020 z donacijo po svojih zmožnostih. Vsak evro šteje. DONIRAJ >>…

1
Epizoda 21: kdo so lastniki medijskega sistema SDS 43:47

vor 5 years43:47

43:47

Ilustracije Matija Medved, oblikovanje Metod Blejec Po odstopu premierja Marjana Šarca so se slovenske politične stranke znašle pred dilemo: oditi na predčasne volitve ali oblikovati novo vlado, ki bi jo sestavila stranka SDS in njen predsednik Janez Janša. Pomemben del tega političnega boja so tudi mediji stranke SDS, ki so v zadnjem tednu postali odmevna medijska novica. Stranka SDS ima namreč v slovenskem medijskem prostoru že od osamosvojitve zelo vidno vlogo. Včasih kot stranka, ki si je poskusila podrediti obstoječe medije, drugič kot ustanoviteljica ali solastnica desnih medijev, s katerimi je hotela »uravnotežiti« domnevno medijsko prevlado levice. V tokratni epizodi našega podkasta smo predstavili zgodovino medijskega sistema stranke SDS – od strankarskega prevzema revije Demokracija kmalu po osamosvojitvi do vstopa madžarskih podjetnikov iz kroga madžarskega premierja Viktorja Orbána, ki so Slovenijo vključili v svojo regionalno medijsko mrežo. Za propadlimi medijskimi poskusi stranke SDS pa so že nekajkrat ostali slamnati lastniki, izgube in nepoplačani dolgovi. Skozi medijski sistem stranke SDS sva vas vodila Taja Topolovec in Lenart J. Kučić. Vsebine na Pod črto, ki jih omenjamo v podkastu: Epizoda 19: milijoni evrov za promocijo županov Madžarski model (1. del): Kako si je Orban podjarmil medije Madžarski model (2. del): Kako Orban kreira novice Mediji SDS (1. del): strankarski prevzem tednika Demokracija Mediji SDS (2. del): od propagandnih brezplačnikov do strankarske televizije Mediji SDS (3. del): madžarski prevzem desnega medijskega stebra Medijski sistem SDS: zgodovina milijonskih dolgov strankarskih medijev Delovanje Pod črto že pet let omogočate bralci in donatorji. Podprite naše delo v 2020 z donacijo po svojih zmožnostih. Vsak evro šteje. DONIRAJ >>…

1
Epizoda 20: Kdo bo pozdravil akutne težave v slovenskem zdravstvu? 48:10

vor 5 years48:10

48:10

Oblikovanje in fotografija Metod Blejec Zdravstvo je eno izmed pomembnejših področij, s katerimi se ukvarjamo pri Pod črto. Zato smo tokrat pripravili pregledno epizodo podkasta, v kateri smo podrobneje predstavili nekatere glavne probleme v slovenskem zdravstvu, na katere opozarjamo že več let. Med njimi smo izpostavili pomanjkljivo zagotavljanje kakovosti v zdravstvu, neurejeno področje poklicnih bolezni, pomanjkanje zdravnikov in s tem povezane dolge čakalne dobe ter neenakost v zdravstvu med prebivalci različnih delov Slovenije. O omenjenih problemih smo se na Pod črto pred novim letom pogovarjali tudi z ministrom za zdravje Alešem Šabedrom, ki se je moral takoj po začetku mandata soočiti s hudim pomanjkanjem in preobremenjenostjo družinskih zdravnikov. V podkastu komentiramo njegove odgovore in analiziramo napovedane ukrepe, ki pa bodo morali zaradi odstopa premierja Marjana Šarca počakati na novega zdravstvenega ministra ali ministrico. Z vami smo tokrat Taja Topolovec, Anže Voh Boštic in Lenart J. Kučić. Članki na Pod črto, ki jih omenjamo v podkastu: Epizoda 16: komentar pogovora s premierjem Marjanom Šarcem Komentar pogovora z zdravstvenim ministrom: obljublja ukrepe, a ne povsod Kakovost v zdravstvu: zapostavljena tema, od katere so odvisna življenja Kako so v UKC Ljubljana uspeli zmanjšati število umrlih po možganski kapi Slabe statistike UKC Ljubljana pri smrtnosti pacientov zaradi sepse in možganske kapi Dr. Marko Noč: Zakaj smo pri zdravljenju infarkta med najboljšimi v svetu Neenaki v bogastvu, neenaki v zdravju Ministrstvo spet prelomilo obljubo: odkrivanje poklicnih bolezni še kar neurejeno Zakaj je varnost bolnikov v naših bolnišnicah vedno bolj ogrožena Zakaj moramo vseskozi dvomiti v kakovost našega zdravstva in zdravnikov Delovanje Pod črto že pet let omogočate bralci in donatorji. Podprite naše delo v 2020 z donacijo po svojih zmožnostih. Vsak evro šteje. DONIRAJ >>…

1
Epizoda 19: milijoni evrov za promocijo županov 30:10

vor 5 years30:10

30:10

Ilustracija Matija Medved, oblikovanje in fotografija Metod Blejec Mediji bistveno vplivajo na predstave o svetu in družbi: katere dogodke izbirajo, o čem poročajo in kaj zamolčijo. Na medijsko sliko sveta pa pomembno vplivajo njihovi lastniki, zato smo začeli pri Pod črto risati zemljevid slovenske medijske krajine in ugotavljati, kdo vpliva na novice. V prvem podkastu iz serije skriti interesi medijskih lastnikov sta Taja Topolovec in Lenart J. Kučič povedala, zakaj je pomembno preiskovati medije in predstavila prvi del preiskave: občinske medije. Slovenske občine namreč vsako leto porabijo več milijonov evrov javnega denarja za izdajanje občinskih glasil in sofinanciranje medijskih vsebin – naročanje pozitivnih prispevkov ali promocijsko poročanje o delu občine. Tega denarja župani velikokrat ne porabijo v javnem interesu, temveč ga izrabljajo za lastno promocijo ali za napad na politične nasprotnike. To je še zlasti problematično v okoljih, kjer je občinsko glasilo edini vir informacij o dogajanju v občini. Podrobneje smo analizirali tri primere zlorabe občinskega glasila: v Kopru, Ljubljani in Celju. V preiskavi pa nismo mogli zajeti skoraj 160 glasil, ki jih izdajajo slovenske občine. Zato nam lahko pri nadaljevanju preiskave pomagate tudi vi – z informacijsmi in dokumenti, ki kažejo na zlorabe vašega občinskega glasila za politične in propagandne namene. Članki na Pod črto, ki jih omenjava v podkastu: Kdo drži informacijsko pištolo? Preiskujemo zemljevid medijske krajine Povzetek preiskave: kako župani zlorabljajo občinska glasila Občinska glasila: milijoni evrov javnega denarja za promocijo županov Kdo so lastniki občinskih medijev: primeri Ljubljane, Kopra in Celja Kako delujejo mediji v vaši občini: pomagajte nam pri nadaljevanju preiskave Fotografija in oblikovanje: Metod Blejec Delovanje Pod črto že pet let omogočate bralci in donatorji. Podprite naše delo v 2020 z donacijo po svojih zmožnostih. Vsak evro šteje. DONIRAJ >>…

vor 9 years1:31:16

1:31:16

Prisluhnite posnetku pogovora: Berete na mobilniku in ne vidite predvajalnika? Poslušajte pogovor tukaj . Govorili smo o tem, zakaj je za dobro zgodbo potreben čas. Najprej za predhodno raziskovanje in po objavi za dolgotrajno spremljanje odprte problematike. Spremljanje odprtih tem je nujno potrebno, ko želimo pisati zgodbe, ki povzročajo spremembe. Razpravljali smo, zakaj ni mogoče enačiti medijev in novinarstva, ker je to podobno kot primerjati medicino in farmacijo. Ni vsak medijski zapis že novinarstvo in ni vsako razkritje že preiskovalna zgodba. In tem, zakaj je preiskovalno novinarstvo najbolj draga, časovno potratna in zahtevna vrsta novinarstva, ki ob krčenju vseh stroškov vse težje najde prostor v splošnih medijih. In kako družba brez medijev, ki bdijo nad zlorabami moči in sistemskimi nepravilnosti, ne more dobro delovati ali se izboljšati. Vendar so razkritja medijev šele začetek. Ob medijih, ki pišejo poglobljene, argumentirane zgodbe in vzpodbujajo javno debato, potrebujemo tudi močno civilno družbo in aktivne državljane, ki si želijo doseči spremembe. Namen avtorjev projekta Pod črto je tudi v letu 2016 ustvarjati neodvisen medij, ki odpira najbolj problematične teme. Želimo bdeti nad njihovim reševanjem, dokler ne dosežemo spremembe . Za vse to pa potrebujemo vašo podporo. Nas boste pri doseganju teh ciljev podprli z donacijo ? Fotografije: Ethan Grant…

15 subscribers

Mighty Patch™ Original patch from Hero Cosmetics - Hydrocolloid Acne Pimple Patch for Covering Zits and Blemishes in Face and Skin, Vegan-friendly and Not Tested on Animals (36 Count)

Amazon eGift Card - Amazon Logo (Animated)

Bounty Quick Size Paper Towels, White, 8 Family Rolls = 20 Regular Rolls (Packaging May Vary)

Podcasts, die es wert sind, gehört zu werden

Pod črto

Pod črto

Podcasts, die es wert sind, gehört zu werden

Willkommen auf Player FM!

Clean Skin Club Clean Towels XL™, 100% USDA Biobased Face Towel, Disposable Face Towelette, Eczema Association Accepted, Makeup Remover Dry Wipes, Ultra Soft, 50 Ct, 1 Pack

Dr. Elsey's Ultra UnScented Clumping Clay Cat Litter 40 lb. Bag

Apple AirTag

Betem 24 Colors Dual Tip Acrylic Paint Pens Markers, Premium Acrylic Paint Pens for Wood, Canvas, Stone, Rock Painting, Glass, Ceramic Surfaces, DIY Crafts Making Art Supplies

Kurzanleitung