Dobra šola: manj snovi, več diskusije in bolj neformalen odnos

48:29
 
Teilen
 

Manage episode 340017454 series 3391070
Von MMC RTV and RTVSLO – Val 202 entdeckt von Player FM und unserer Community - Das Urheberrecht hat der Herausgeber, nicht Player FM, und die Audiodaten werden direkt von ihren Servern gestreamt. Tippe auf Abonnieren um Updates in Player FM zu verfolgen oder füge die URL in andere Podcast Apps ein.
Ker se pogovarjamo in študiramo na daljavo, lahko tudi izobraževalni sistem opazujemo in ocenjujemo z distance. Z dvema dijakoma in dvema študentoma razpravljamo o trenutnem položaju, o fleksibilnosti šolskega sistema, negotovosti, v kateri so se znašli, in sistemu nasploh.

Je izobraževalni sistem dovolj odprt in prilagodljiv? Se učimo za papir ali za življenje? Kdo v njem prosperira in kdo propade? O odnosu do znanja in učiteljev debatiramo s študenti in dijaki

To je oddaja z vpisno številko 19-04-2020. Ker se pogovarjamo in študiramo na daljavo, lahko tudi izobraževalni sistem opazujemo in ocenjujemo z distance. Z dvema dijakoma in dvema študentoma razpravljamo o trenutnem položaju, o fleksibilnosti šolskega sistema, negotovosti, v kateri so se znašli, in sistemu nasploh. Vzgaja kritične posameznike, jih uči za življenje ali samo za oceno na papirju?

Sogovorniki so:

Zala Gajser, 22-letna študentka smeri International Business na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Prvi semester je preživela na izmenjavi v Oslu, drugega delno v Sankt Peterburgu. Zaradi koronavirusa se je morala predčasno vrniti domov, zdaj nadaljuje študij na daljavo po ruskem programu. Pravi, da je v mednarodnem okolju spoznala kar nekaj različnih izobraževalnih sistemov in pristopov.

“Mislim, da bi morali profesorji pokazati človeškost in vprašati, kako smo, kako bi lahko izboljšali stvari. Tudi sicer manjka za las bolj neformalen odnos. Zdaj ko je šola oziroma faks vstopil v tvojo sobo, je v neposredni bližini, je to še bolj očitno. V Oslu me je najbolj navdušila ta dobra mera neformalnosti: profesorje pokličeš po prvem imenu. To je res malenkost, a razbremeni razred, je veliko več diskusije. Če primerjam, pa lahko s ponosom rečem, da je naš izobraževalni sistem bolj podoben norveškemu kot ruskemu.”

Vid Palčnik, 18-letni dijak Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju. Izobražuje se na smeri Medijski tehnik. Prihaja iz Gorice pri Slivnici, pravi, da je kleni Kozjanec. Poudarja, da je sistem šol in podružničnih šol v Sloveniji dober, saj se lahko izobražuješ v svojem lokalnem okolju. Zanimata ga politika in dramska igra, rad ima šansone in interpretira Iztoka Mlakarja.

“Položaj je zelo poseben, verjetno bomo lahko svojim vnukom čez nekaj desetletij napletali dobre zgodbe. Tudi profesorji, imam občutek, ne vedo, kaj se bo zgodilo. Držimo se reka: ‘Ravnajmo se, kot da bo sto let mir, a morda že jutri vojna.’ Pripravljeni moramo biti na vse. Je pa srednja šola verjetno še zadnji mehurček, kjer je neki družinski, mehak odnos. Ne povsod, a vsaj v mojem primeru ga uživamo. Ni neke agresije, je še varno zavetje pred fakulteto. Seveda je odvisno od profesorjev. Veliko raje imaš tistega, ki te nagovori z živijo, dragi moji, ali pa celo ljubčki moji, ne pa z neko formalnostjo, na primer pozdravljeni.”

Kaja Pučko, 18-letna gimnazijka in predsednica dijaške skupnosti III. gimnazije Maribor. Po koncu srednje šole bo študirala matematiko, sošolcem že zdaj z veseljem dodatno razlaga snov. Trenira karate, v prostem času igra družabne igre in posluša glasbo.

“Ne vemo, kako bo z maturo. Vsak dan se pogovarjamo: bo ali ne bo? Odločili smo se, da se učimo, kot da bo. Že tako je vse skupaj stresno … Moram pa omeniti našo ravnateljico, ki nam vsak konec tedna pošlje lepa sporočila, polna optimizma in dobre volje, piše, da nas pogreša. To je tisto, kar zdaj potrebujemo dijaki. Matura v osnovi ni slaba ideja, ker ponovimo štiri leta učenja. Je pa res problem, da je snov preobsežna, zahteva se preveč podrobno znanje. Morali bi usvojiti bolj splošno in življenjsko znanje. Tudi esej zahteva malo mero kreativnosti.”

Danijel Konestabo, 24-letni absolvent italijanistike. Je pripadnik italijanske narodne skupnosti v slovenski Istri, igra v gledališki skupini italijanske skupnosti Giuseppa Tartinija iz Pirana. Rad bere romane in gleda serije, najraje kriminalke.

“Obštudijske dejavnosti so smiselne dopolnitve programa. Akademski uspeh pa gotovo uživajo tisti, ki se dobro in pridno učijo, ne sprašujejo preveč. Glede kritičnega mišljenja in diskusije pa prosperirajo tisti, ki so bolj umetniški, ki znajo govoriti. Neke vrste svobode imamo, določeni profesorji spodbujajo diskusijo, jim je všeč, da podamo svoje mnenje. Drugim ni do tega oziroma ne razumejo drugačnega mnenja. Kar zadeva izobraževanje, nisem svoboden v zadostni meri, zunaj njega pa sem Danijel: imam svoje misli in svoj pogled na določene tematike.”

38 Episoden